10 ZANIMIVOSTI O PAPRIKI – I DEL Recepti ajvar.com

10 ZANIMIVOSTI O PAPRIKI – I DEL

by popular

Za papriko, ki je povsem po naključju najdena, potem napačno imenovana in širom po svetu oboževana, velja prepričanje, da je ena izmed prvih udomačenih kultur. Danes si težko zamislimo katerokoli kuhinjo brez paprike. Kaj je tisto, po čemer paprika v kulinarstvu izstopa, ali je paprika sploh zelenjava, zakaj pekoči feferoni niso povsod enako pekoči, kateri so njeni blagotvorni vplivi in druge zanimivosti, ki jih o papriki morda ne veste, odkrivamo ta mesec v naših tekstih o papriki.

Na svetu obstaja na tisoče sladkih in pekočih sort paprika, vse jih imamo radi. Seveda, najraje imamo tisto špičasto in rdečo, iz katere delamo naš ajvar, to je sorta Kurtovska kapija, ki je svojo dobro znano polno in sladko aromo razvila zaradi izjemnih značilnostih plodnega podnebja jugovzhodnega Balkana, od koder izvira, posebej regije Kopaonika. Podnebje z minerali bogate regije, kjer se tudi nahaja eno svetovno največjih najdišč zeolita, združeno s čisto vodo in čistim zrakom ter lokalnim podnebjem, naredi to papriko, s čvrstim in mesnatim plodom, idealno za pripravo ajvarja.

Paprika je rastlina iz reda razhudnikovk, ki se zelo lahko in hitro prilagaja in razvija, tako, da se ocenjuje, da je na svetu okrog 50,000 sort kultiviranih paprik, vse pa so se razvile samo iz petih osnovnih sort s skupnim imenom Capsicum. Najbolj pogosta paprika, kakršno danes poznamo, izvira iz vrste Capsicum annum. Divjih vrst paprik, ki še naprej rastejo v njihovi domovini Centralni in Južni Ameriki, je bistveno več, samo v Mehiki, na primer, obstaja več kot 140 različnih vrst pekočih paprik.

1. Ena najstarejših kultur na svetu

Semena pekočih paprika starih več kot 6000 let, kot tudi sledi paprike na različnih prazgodovinskih kuhinjskih posodah, najdena na prostorih Centralne in Južne Amerike, zlasti v Peruju, govorijo, da je paprika ena od prvih kultur, ki jih je človek vzgojijo in uporabljal v jedeh.
Papriko je v Evropo, po odkritju Amerike tekom 16. in 17. stoletja, prineslo portugalsko in špansko ladjevje, do naših balkanskih predelov pa je prišla po trgovskih poteh preko Turčije. Na začetku se je uporabljala v razkošnih evropskih baročnih vrtovih kot okrasna rastlina, potem je hitro zaradi svojega krasnega okusa, prepoznavne arome in vsestranske uporabe, dobila svoje cenjeno mesto v kuhinji.

2. Ime dobila po pomoti

Zgodba pripoveduje, da Krištof Kolumb ni bil v zmoti samo glede kontinenta, ki ga je odkril – tako, da je tamkajšnje prebivalstvo poimenoval Indijanci – tudi za paprika je zmotno mislil, da je pravzaprav plod črnega popra. Sicer je res, da je Kolumb najprej naletel na suhe pekoče paprike, jih prinesel v Evropo, kjer so vsi sklepali, da je rastlina zaradi pekočega okusa lahko samo vrsta popra. Paprika je od takrat do danes zadržala ime po popru.
Še ena etimološka zanimivost pravi, da je beseda paprika ena od najpogostejših besed z naših prostorov, ki se uporablja v angleškem jeziku in ena prvih besed sprejetih v jeziku esperanta. Beseda paprika je preko madžarskega jezika prišla v angleški jezik in se uporablja za označevanje suhe mlete ali grobo mlete paprike, ki se uporablja kot začimba.

3. Paprika je pravzaprav sadež

Hmm…, mi bomo še naprej mislili, da je “zelenavca”, vendar zaradi tega, ker raste iz rastline, ki cveti in vsebuje semena, paprika sodi med sadeže. Ko zdaj tole berete, vam morda pridejo na pamet še nekatere užitne rastline, ki prav tako rastejo, pa se sprašujete, ali je tudi ta rastlina pravzaprav sadež. Imate prav, enako velja za paradižnik, kumare in bučke. Bolj natančno gledano bi med zelenjavo sodilo listje, stebelca, korenine, cvet ali semena rastline. Kakorkoli naj bo, sadje, ali zelenjava ali začimba, mi bomo v paprikah še naprej uživali.

4. Zakaj pekoče paprike niso povsod enako pekoče

Vsi, ki imamo radi pekoče paprike, vemo, da je prvi grižljaj najblažji, bolj se približujemo peclju, paprika postaja čedalje bolj pekoča. To je zato, ker je v tem delu paprike največ kapsaicina, ki daje tisti znani občutek ognja v ustih. Kapsaicin je največ prisoten v tenkih mesnatih delih, ki papriko združujejo s semeni, če pa semena pazljivo odstranite, bo paprika manj pekoča.

Še en trik, da se ko čistite in pripravljate svežo pekočo papriko, ne opečete: odrežite pecelj, potem jo pod curkom mrzle vode prerežite navzdol, da lahko z žličko odstranite semena in notranje pekoče dele. Nato si hitro dobro umijte roke, desko in pribor, da odstranite pekoča olja, ki jih sveža paprika pušča. Če se vam zgodi, da se s papriko opečete, takoj spijte kozarec mrzlega mleka. Mleko vsebuje kazein, ki vpliva na kapsaicin in blaži njegovo delovanje.

5. Paprika na dan za dobro zdravje in vitko linijo

Ena paprika na dan bo zadovoljila več kot 100% priporočenega dnevnega vnosa vitamin C in do 300% priporočenega dnevnega vnosa vitamin A ki vam bo izboljšal vid, dodatno boste vnesli vitamin K1, vitamin E, folne kisline, kalij in železo. Kombinacija železa in vitamin C pripomore k boljši absorbciji mineralov, tako da redno uživanje paprika lahko pomaga v preprečevanju anemije. Madžarski fiziolog in nobelovec Albert Szent-Györgyi, znanstvenik, ki je odkril vitamin C, je v svojih eksperimentih vitamin C izoliral iz paprike, tiste rdeče madžarske, iz katere se dela sloveča suha mleta začinska paprika.

Paprika ima malo kalorij, bogata pa je z vodo, zato je pravi čuvaj vitke linije. Tako kot naš ajvar, Tako kot naš ajvar, ki v eni žlički vsebuje zgolj 7 kalorij.

Paprika je naš nepresahljiv vir inspiracije, toliko je zanimivega in koristnega, da se o njej lahko piše v nadaljevanjih, zato smo tudi to besedilo razdelili v dva dela. Nadaljevanje o drugih petih zanimivostih, z nasveti, kako papriko shranjevati in ji podaljšati svežino, preberite tukaj– 10 zanimivosti o papriki – II del
Uživajte v branju in če tudi vi imate še kakšno zanimivost o papriki, podelite jo z nami.

 

You may also like

Leave a Comment